pridobivanje temeljnih znanj o sintaksi in semantiki programskega jezika,
pridobivanje in dopolnjevanje splošnih znanj s področja računalništva,
spoznavanje programskih konstruktov in ukazov,
spoznavanje postopkov pisanja, dokumentiranja in testiranja programske opreme (osnovna raven),
pridobivanje spretnosti za učinkovito uporabo sodobne informacijske tehnologije,
razvijanje sposobnosti za algoritmično reševanje problemov,
razvijanje spospobnosti za abstraktno mišljenje,
spoznavanje skupinskega dela in razvijanje spospobnosti za skupinsko delo,
bogatenje besedišča s strokovno terminologijo v slovenskem jeziku.

Operativni cilji predmeta so razvidni iz obravnavanih tematik.

Sklopi

proceduralno programiranje (1.oc. obdobje),
objekti, razredi in objektno orientirano programiranje (2.oc. obdobje).
izvedba mikroprojekta na izbrano/dano temo

Podrobnejša razdelitev

Teme prvega ocenjevalnega obdobja:

Postopki, obvezne in želene lastnosti postopkov, načini predstavitev postopkov.
Diagrami poteka, konstrukti diagramov, preverjanje pravilnosti izvajanja diagramov, sled izvajanja diagrama poteka.
Podatki, vrste podatkov, značilnosti posameznih vrst podatkov, operacije na posameznih podatkovnih tipih, predstavitev števil v pomnilniku računalniškega sistema.
Jezik, vrste jezikov, definicija jezika, abeceda, semantika, sintaksa, semantični prepad.
Programski jeziki, delitve in značilnosti posameznih skupin programskih jezikov.
Program, povezava med programom in postopkom.
Javanski program (aplikacija), struktura javanskega programa, glavna funkcija.
Javanski podatkovni tipi, primitivni (podatkovni) tipi, operacije nad primitivi.
Osnovni konstrukti jezika:
- stavek,
- zaporedje stavkov, blok stavkov,
- vejitev (if, switch),
- ponavljanje (while, do-while, for).
// uporaba primitivnih tipov in operacij nad njimi; aritmetične, logične, relacijske, ostale, .. //
Tabele primitivov.
Izvedba enostavnejših struktur z uporabo tabel.
Izvedba iskalnih in razvrščevalnih postopkov nad elementi tabel.

Teme drugega ocenevalnega obdobja:

Razredi, objekti, objektna metodologija.
Osnovni principi objektnega programiranja (generalizacij, specializacija,... .
Razred, objekt, tip objekta, sporočila.
Značilnosti objektno usmerjenega programiranja:
- ograjevanje (enkapsulacija,kapsulacija, encapsulation, ... ;
- večobličnost (večpojavnost, polimorfizem, polymorphism, ... ;
- dedovanje (inheritance, ... .
Razred: lastnosti in metode razreda (statične, .. .
Objekt kot primerek razreda.
Dostopnost do članov razreda/objektov : dostopnostna določila.
Metode; deklaracija metod, vrste metod.
Konstruktorji.
Ostale posebne metode razredov
razred Math
razredi za manipulacijo z vhodom / izhodom
razredi za delo z nizi
razredi za delo z podatkovnimi tokovi (datoteke) //pogojna izvedba
in še kaj

Opomba : razdelitev po ocenjevalnih obdobjih je okvirna; glede na razmere je dopusten premik poglavja snovi med ocenjevalnimi obdobji.

Učbeniki in učna sredstva, ki jih je potrdil Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje, so zbrani v Katalogu učbenikov za srednjo šolo in objavljeni na spletni strani Zavoda Republike Slovenije za šolstvo www.zrss.si.

Poleg navedenih bomo uporabljali dokumentacijo, ki bo nastajala kot izvajanje tega tečaja v repozitorijih tega tečaja( dokumenti, forumi, wiki, ...), v pomoč naj vam bodo tudi viri, ki so navedeni v orodju povezav tega tečaja.

Računalništvo 3

Ocenjuje se s številskimi ocenami od 1 do 5.
Ocena je sestavljena iz ustnih ocen (individualno preverjanje) in ocen skupinskih preverjanj znanja. Preverjanj je lahko v posameznem ocenjevalnem obdobju tudi več. Vse pridobljene ocene so enakovredne.
Datum za skupinsko preverjanje znanj se določi na začetku ocenjevalnega obdobja, lahko tudi v dogovoru z dijaki. Individualno ali skupinsko preverjanje znanja iz predmeta Računalništvo se lahko vrši tudi v terminih, ki so namenjeni izvedbi laboratorijskih vaj.
Splošen kriterij za pridobitev pozitivne ocene je količina znanja, ki ustreza polovici zahtevanega. Preostale pozitivne ocene se porazdeli v enakomernih intervalih

Laboratorijske vaje

Ocenjuje se s številskimi ocenami od 1 do 5.

Ocena je pridobljena z oddajo in zagovorom poročil opravljenih vaj; pri sestavi ocene se upošteva:

pravočasnost oddaje,
kvaliteta in izgled izdelka,
skladnost izdelka/poročila z zahtevami/predpisom za oddajo,
popolnost izdelka,
kvaliteta rešitev zastavljenih problemov,
uspešen oz. priznan zagovor izdelka ( znanje iz snovi, ki omogoča zadovoljivo rešitev vaje)

Potreben pogoj za pozitivno oceno so oddana VSA poročila laboratorijskih vaj. Izjema od tega pravila so zgolj primeri individualnega dogovora z nadzornim učiteljem o pridobivanju ocene.

Popravljanje (in izboljševanje) ocen

se vrši po vnaprejšnem dogovoru z učiteljem

Dijakom so na voljo praktični vsi termini laboratorijskih vaj. Dijak se mora za popravljanje ocene najaviti vsaj 7 dni vnaprej. Popravljanje se dijaku odobri v želenem terminu v primeru, da termin še ni zaseden, največ 1-krat mesečno. Priporočljivo je, da dijaki ocen ne bi popravljali v zadnjem tednu pred koncem ocenjevalnega obdobja. Dijak pri popravljanju ocene izkazuje svoje znanje tudi s poročili o opravljenih vajah.

Izvajanje laboratorijskih vaj

Dijaki besedilo vaje samostojno prevzamejo ob pričetku bloka laboratorijskih vaj in zastavljene cilje rešijo najkasneje v štirinajstih dneh od datuma objave nalog. Naloge rešujejo samostojno, s pomočjo (sodijakov, nadzornih učiteljev). Zahtevnejše naloge, projektne in seminarke naloge se izvajajo v manjših skupinah, kjer pa je vloga članov skupin vnaprej opredeljena.

Dijaki za vsako izmed vaj, projektne ali seminaske naloge izdelajo poročilo. Poročilo o izvedbi projektnih in seminaskih nalog je opredeljeno tudi v posebnem dokumentu.

Poročila o izvedbi vaj(e)

Za vsako izmed opravljenih vajo dijak izdela poročilo. Poročilo vsebuje naslovnico, vsebinski del in morebitne priloge. Naslovnica vsebuje ime vaje, ime, priimek in razred dijaka. Vsebinski del je razdeljen na dva dela; prvi del vsebuje seznam nalog z njihovim besedilom, drugi del rešitve zastavljenih nalog, opremljene z ustreznimi komentarji in argumentacijo uporabljene rešitve (dovoljena je tudi sekvenca besedilo naloge, rešitev naloge). Zadnji del poročila vsebuje seznam prilog (izvorna koda, diagrami, slike,....); seznam datotek, ki jih ob oddaji priložite poročilu.

Oddaja poročil

v nabiralnik do zahtevanega datuma, pri čemer spakirate dokumentacijo in vse priloge (ZIP, ARJ, RAR) in oddate kot eno samo datoteko. Arhiv oddanih datotek se vzdržuje na stežniku, zato ob zagovoru nalog ne potrebujete nobene dodatne dokumentacije;
v tiskani obliki, pri čemer ste ob zagovoru pripravljeni predložiti vse zahtevano.

Posebnosti ocenjevanja vaj

v splošnem oceno vaj določa ena sama ocena pridobljena ob koncu izvajanja v vsakem ocenjevalnem obdobje,
v primeru nekativnosti dijakov učitelj pridobi posamezne oceno za vsak blok vaj (npr. po 4. do 6. vajah) na osnovi poročil, zagovora in aktivnosti dijaka,
učitelj lahko samostojno oceni dejavnost oz. aktivnost pri vajah (primer: pozitivno izstopajoči dijak),
v primeru neoodaje poročil, učitelj lahko dijaku predpiše dodatne vaje ustreznega nivoja, ki dijaku pomagajo osvojiti vsaj minimalni standard zahtevanega znanja (nivo 2-3).

Predvsem zaradi različnega predznanja dijakov in pa različnih zmožnosti dojemanja in implemtacije znanja je pri ocenjevanju možno odstopanje od prej opisanih kriterijev. Dijak lahko pridobi oceno oz. oceno ali del ocene izboljša tudi z izvedbo vnaprej dogovorjenaga projekta, ki pa mora biti tak, da pokriva večino tem, predpisanih s programom predmeta. Projekt mora biti dogovorjen vnaprej (prva tretjina ocenjvalnega obdobja, začetek bloka določene snovi, ...)

* kadar fizične prisotnosti ne moremo kontrolirati, tako se ne da določiti praga 80% prisotnosti :

namesto prisotnosti uvajam merjenje aktivnosti, ki se določa na frekvenci obiskov področja tečaja predmeta. Smatram, da je dejak aktiven v primeru, da je tečaj obiskal v dveh različnih dneh posameznega tedna, kot je zapisano tudi na uvodni strani tečaja; dva obiska, minimalno: 1. predgled repozitorijev in prevzem morebitnega novega gradiva 2. izvedba spretnega preverjanja v obliki interaktivnega testa s tremi vprašanji

Sestava ocen/e/jevanja:

aktivnost: 33%,
sprotna preverjanja: 33%,
izbran način enkratnega preverjanja: 33%,
bonus* 1%.

* bonus je v domeni podeljujočega