• pridobivanje temeljnih znanj o sintaksi in semantiki programskega jezika,
• pridobivanje in dopolnjevanje splošnih znanj s področja računalništva,     
• spoznavanje programskih konstruktov in  ukazov,
• spoznavanje postopkov pisanja, dokumentiranja in testiranja programske opreme (osnovna raven),
• pridobivanje spretnosti za učinkovito uporabo sodobne informacijske tehnologije,
• razvijanje sposobnosti za algoritmično reševanje problemov,
• razvijanje spospobnosti za abstraktno mišljenje,
• spoznavanje skupinskega dela in razvijanje spospobnosti za skupinsko delo,
• bogatenje besedišča s strokovno terminologijo v slovenskem jeziku.

Sklopi

• proceduralno programiranje (1.oc. obdobje),
• objekti, razredi in objektno orientirano programiranje (2.oc. obdobje).
• izvedba mikroprojekta na izbrano/dano temo

Podrobnejša razdelitev

Teme prvega ocenjevalnega obdobja:

• Postopki, obvezne in želene lastnosti postopkov, načini predstavitev postopkov.
• Diagrami poteka, konstrukti diagramov, preverjanje pravilnosti izvajanja diagramov, sled izvajanja diagrama poteka.
• Podatki, vrste podatkov, značilnosti posameznih vrst podatkov, operacije na posameznih podatkovnih tipih, predstavitev števil v pomnilniku računalniškega sistema.
• Jezik, vrste jezikov, definicija jezika, abeceda, semantika, sintaksa, semantični prepad.
• Programski jeziki, delitve in značilnosti posameznih skupin programskih jezikov.
• Program, povezava med programom in postopkom.
• Javanski program (aplikacija), struktura javanskega programa, glavna funkcija.
• Javanski podatkovni tipi, primitivni (podatkovni) tipi, operacije nad primitivi.
• Osnovni konstrukti jezika:
  • stavek,
  • zaporedje stavkov, blok stavkov,
  • vejitev (if, switch),
  • ponavljanje (while, do-while, for).
• // uporaba primitivnih tipov in operacij nad njimi; aritmetične, logične, relacijske, ostale, .. //
• Tabele primitivov.
• Izvedba enostavnejših struktur z uporabo tabel.
• Izvedba iskalnih in razvrščevalnih postopkov nad elementi tabel.

Teme drugega ocenevalnega obdobja:

• Razredi, objekti, objektna metodologija.
• Osnovni principi objektnega programiranja (generalizacij, specializacija,... .
• Razred, objekt, tip objekta, sporočila.
• Značilnosti objektno usmerjenega programiranja:
  • ograjevanje (enkapsulacija,kapsulacija, encapsulation, ... ;
  • večobličnost (večpojavnost, polimorfizem, polymorphism, ... ;
  • dedovanje (inheritance, ... .
• Razred: lastnosti in metode razreda (statične, .. .
• Objekt kot primerek razreda.
• Dostopnost do članov razreda/objektov : dostopnostna določila.
• Metode; deklaracija metod, vrste metod.
• Konstruktorji.
• Ostale posebne metode razredov
• razred Math
• razredi za manipulacijo z vhodom / izhodom
• razredi za delo z nizi
• razredi za delo z podatkovnimi tokovi (datoteke) //pogojna izvedba
• in še kaj

Opomba : razdelitev po ocenjevalnih obdobjih je okvirna; glede na razmere je dopusten premik poglavja snovi med ocenjevalnimi obdobji.

Učbeniki in učna sredstva, ki jih je potrdil Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje, so zbrani v Katalogu učbenikov za srednjo šolo in objavljeni na spletni strani Zavoda Republike Slovenije za šolstvo www.zrss.si.

Poleg navedenih bomo uporabljali dokumentacijo, ki bo nastajala kot izvajanje tega tečaja v repozitorijih tega tečaja( dokumenti, forumi, wiki, ...), v pomoč naj vam bodo tudi viri, ki so navedeni v orodju povezav tega tečaja.

Računalništvo 3

Ocenjuje se s številskimi ocenami od 1 do 5.
Ocena je sestavljena iz ustnih ocen (individualno preverjanje) in ocen skupinskih preverjanj znanja. Preverjanj je lahko v posameznem ocenjevalnem obdobju tudi več. Vse pridobljene ocene so enakovredne.
Datum za skupinsko preverjanje znanj se določi na začetku ocenjevalnega obdobja, lahko tudi v dogovoru z dijaki. Individualno ali skupinsko preverjanje znanja iz predmeta Računalništvo se lahko vrši tudi v terminih, ki so namenjeni izvedbi laboratorijskih vaj.
Splošen kriterij za pridobitev pozitivne ocene je količina znanja, ki ustreza polovici zahtevanega. Preostale pozitivne ocene se porazdeli v enakomernih intervalih

Laboratorijske vaje

Ocenjuje se s številskimi ocenami od 1 do 5.

Ocena je pridobljena z oddajo in zagovorom poročil opravljenih vaj; pri sestavi ocene se upošteva:

• pravočasnost oddaje, 
• kvaliteta in izgled izdelka, 
• skladnost izdelka/poročila z zahtevami/predpisom za oddajo,
• popolnost izdelka,
• kvaliteta rešitev zastavljenih problemov,
• uspešen oz. priznan zagovor izdelka ( znanje iz snovi, ki omogoča zadovoljivo rešitev vaje)

Potreben pogoj za pozitivno oceno so oddana VSA poročila laboratorijskih vaj. Izjema od tega pravila so zgolj primeri individualnega dogovora z nadzornim učiteljem o pridobivanju ocene.

Popravljanje (in izboljševanje) ocen

se vrši po vnaprejšnem dogovoru z učiteljem

Dijakom so na voljo praktični vsi termini laboratorijskih vaj. Dijak se mora za popravljanje ocene najaviti vsaj 7 dni vnaprej. Popravljanje se dijaku odobri v želenem terminu v primeru, da termin še ni zaseden, največ 1-krat mesečno. Priporočljivo je, da dijaki ocen ne bi popravljali v zadnjem tednu pred koncem ocenjevalnega obdobja. Dijak pri popravljanju ocene izkazuje svoje znanje tudi s poročili o opravljenih vajah.